Kako svojega otroka motivirati za tuje jezike od malih nog?

//Kako svojega otroka motivirati za tuje jezike od malih nog?

Kako svojega otroka motivirati za tuje jezike od malih nog?

Pred kratkim sva prejela vprašanje, kako motivirati svojega otroka za učenje tujih jezikov.

Zato bom danes z vami delila mojo osebno izkušnjo – kako mi Leo “motiviramo” za tuje jezike, čeprav je stara le 2 leti:)

Znanstveno je namreč dokazano, da se do 8. leta izloča nek hormon, ki vse, kar otrok do takrat črpa v katerem koli tujem jeziku, shrani v center za materni jezik (torej, obravnava jezik kot “svoj”), kasneje pa v center za tuj jezik (se potem uči bolj kot odrasli, sistematično in manj po občutku, zato je verjetno, da razvije “občutek” in navdušenje za jezik manjša, seveda pa ni nemogoče:).

Mi z našo Leo poslušamo angleške pesmice na YouTube ali CD-jih v avtu. Otroke to, da nečesa ne razumejo, ne moti, važno, da je glasba simpatična, če pa zraven gledate še slike, pa sploh ne bodo “opazili”, da ni v slovenščini:)

 

Tukaj bi rada tudi poudarila, da mora seveda vsaka aktivnost, za katero želimo, da bo otrok v njej res dober in jo bo delal s srcem, v celoti ter povsem prilagojena otroku in mora otrok zanjo sam izkazati interes, saj bo imel drugače na neki točki svojega življenja zaradi tega precej več težav kot potencialnih koristi – zmanjšana samozavest, zmanjšano upoštevanje svojih občutkov, zanj škodljivi vzorci razmišljanja/delovanja, če naštejem le tri meni najpomembnejše. Zato je res pomembno, da otrok za katero koli (izobraževalno) dejavnost sam izkaže interes in jo dela, dokler mu je všeč.

 

Zelo pomembno je tudi, na kakšen način vaš otrok sprejema informacije iz zunanjega sveta. Pet glavnih poti zaznavanja zunanjega sveta poteka skozi oči (vizualno), ušesa (slušno), telo (čutno), nos (vonj) in usta (okus). V zahodnem svetu nekako velja, vsaj pri odraslih, da je večina ljudi tako imenovanih vidnih tipov, nato slušnih in najmanjše število telesnih tipov (ostala dva tipa se nekako zanemarjata, saj naš način življenja vse manj temelji na teh dveh čutih – pri praljudeh sta bila verjetno zelo pomembna, sploh pri nabiranju hrane, iskanju prebivališča ipd.).

V veliki meri je takšna porazdelitev odvisna tudi od zunanjih dejavnikov – šolski sistem temelji močno na vizualnem in slušnem prejemanju snovi. Vizualni načini predstavitve snovi so npr. pisanje po tabli, skice, uporaba računalnikov; še prikaze delovanja in določene poskuse pogosto kaže učitelj in tako ostanejo le na vizualnem področju brez dejanskega dotika (čutno/telesno zaznavanje). Po drugi strani pa so predvsem pri jezikih v uporabi tudi predvsem slušni pristopi k poučevanju.

Seveda je takšno razvrščanje nekaj tipov ljudi zelo površno početje in le vrh ledene gore, vendar pa nam lahko služi kot dober uvod v opazovanje otroka in prilagajanje aktivnosti njemu. Sploh majhni otroci se izražajo na zelo splošen in za nas abstrakten način, in pogosto ne na takšen način, da bi jih zaradi vzgoje, šolanja, službe itd. “specializirani” starši razumeli. Zato se je potrebno pri skupnih aktivnostih res poglobiti vanje in dati malce na stran naše norme in prepričanja ter to, kako mi funkcioniramo in se mi najlažje učimo ipd.

 

Torej, po malce bolj suhoparnem uvodu nekaj konkretnih idej:

  • močno telesen (kinestetičen) otrok bo najbolj uspešen, če bo znanje jezikov (in zelo pogosto tudi drugih stvari) pridobival skozi gibanje (ples in petje pesmi) oz. ob gibanju (poslušanje programa/pravljice ipd. ob igranju s kockami, govorjenje s staršem ob hoji po gozdu, dotikanje stvari, ki jih imamo v stanovanju in hkratno poimenovanje teh stvari v tujem jeziku – hladilnik, miza ipd.; in tako dalje);
  • pretežno slušni tip otroka ima dejansko zaenkrat še najlažjo pot do znanja tujih jezikov, saj mu odgovarja tako poslušanje pesmi/pravljic, petje in pripovedovanje/obnova slišanega ipd. – morda je najpomembnejše, da pri takšnem otroku ne uporabljate nekaterih uveljavljenih načinov za učenje tujih jezikov za odrasle (kartice, ki jih obračate in imajo na eni strani napisano besedo v tujem, na drugi pa v materinem jeziku, pretirano branje knjig ipd.);
  • pretežno vizualni otroci bodo verjetno najlažje pridobivali (jezično) znanje z branjem, gledanjem (nevsiljivih) risank ali oddaj za otroke, prav tako pa jim lahko koristi, če si med poslušanjem kakšnega programa za tuj jezik namesto ponavljanja vsebine le-to raje izpisujejo in nato preberejo. POZOR: Pazite, da je ta vizualnost vašega otroka dejansko njegovo primarno doživljanje sveta in ne pridobljeno preko gledanja risank, igranja igric na telefonu in podobno.
  • Če otrok sploh noče početi aktivnosti (npr. se učiti jezika), a zanjo vi res čutite, da mu bo koristila in to “nehotenje” ne izhaja res iz njegovih želja (trma, kakšen neželen vzorec delovanja/mišljenja, kakšna druga čustvena težava), poskusite aktivnost vpeljati povsem nevsiljivo ob aktivnosti, ki jo pa otrok še vedno rad počne – npr. med vožnjo s poganjavčkom začnite na eni točki in povsem umirjeno z njim govoriti v tujem jeziku (če vam gre improvizacija dobro od rok lahko tudi močno pozitivno čustveno zaznamovano – HEY!!! Look at that AWESOME bird!! I have NEVER seen that one before!!!).

 

Seveda obstaja še mnogo drugih idej, in če te tukaj za vašega otroka ne delujejo, vam pa lahko služijo vsaj za dober uvod v doživljanje vašega otroka in vaše poglabljanje vanj. In če ste takšen tip starša kot jaz, boste z veseljem (seveda nevsiljivo in ob upoštevanju svojega otroka) preizkušali vedno nove stvari in odkrivali to čudovito bitjece, ki ga imate pred seboj – kdo ve, morda se boste ob tem naučili tudi kaj zelo pomembnega o sebi in svojem delovanju oz. težavah, ki bi jih želeli odstraniti – vsaj pri meni je bilo tako 🙂

 

Pa čudovito skupno druženje 🙂

Tina

 

P. S. Veliko me sprašujete tudi, če in kako vam lahko najini avdio programi pomagajo pri učenju z vašimi otroci.

Stranke nama poročajo, da so uspešne naslednje stvari:

  • poslušanje CD-jev*, ko se pelješ na daljšo vožnjo in pogovor, skupno ponavljanje, seveda vse na sproščen in zabaven način 🙂
  • poslušanje CD-jev*, medtem ko se z otroci igrate nekaj drugega – npr. sestavljate kocke
  • poslušanje CD-jev* med peko piškotov:)
  • morda še sami najdete kaj novega:)

 

Seveda pa še enkrat poudarjam, da mora vse našteto izhajati iz otrokovega (notranjega) sveta in interesa ter potekati toliko časa, da je otroku še všeč. Samo tako bodo rezultati tudi dolgoročno koristni! 🙂

****************************

*Za prav fizične CD-je trenutno zbirava le prednaročila – ker niso na voljo. Če bi želeli prav zvočne CD-je, naju lahko kontaktirate na info@stinovtujino.com za navodila za snemanje oz. za povpraševanje, če bi jih vseeno želeli naročiti.

| 2019-04-08T10:23:54+00:00 1 februar, 2019 |Uncategorized|
Loading...